Podnebje

Glede na geografsko lego

Slovenija leži v zmernotoplem pasu. Bližina Sredozemskega morja in predvsem Atlantskega oceana ji s prevladujočimi jugozahodnimi vetrovi zagotavljajo dovolj vlažnih zračnih mas, ki prinašajo  Prehodna lega med Jadranskim morjem celinsko Panonsko kotlino in Alpami povzroča mešanje različnih podnebnih vpliv na slovenski prostor.

Glede na relief in visinske razlike

Temperature se na vsakih 100 m visinske razlike znižajo za 0,6 stopinj Celzija. Zato imajo gorati predeli Slovenije nižjo temperaturo kot nižinski. Na temperature pa vpliva tudi bližina morja. Poleg tega je na goratem severozahodu tudi več padavin kot v nižinah. V Sloveniji velik del površja zavzemajo dna ravnin, kotlin, dolin in kraških polj. Na njih se pojavlja temperaturni obrat. Pojav je pogostejši v hladni polovici leta, traja pa od nekaj dni do enega tedna, redkokdaj dlje. Pojav je omejen približno na 1/6 površja Slovenije, vendar tukaj prebiva kar 3/4 vsega prebivalstva. Problem, ki ob tem nastaja, je prekoračitev dopustnih koncentracij škodljivih snovi v zraku.

 Količina padavin

Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, od 2500 mm do 800 mm. Največ padvin dobi gorati severozahod, ko vlažne mase iz morja trčijo na gorske pregrade Julijskih Alp in Visokih dinarskih planot. Količina padavin pa občasno zelo niha in prihaja do suš, med jesenskim dezevjem  pa do poplav. Te naravne nesrece povzročajo veliko škodo, še posebej zaradi pomanjkanja ustreznih namakalnih sistemov in nepremišljenih posegov v olkolje(gradnja na poplavnih območjih, neustrezna zaščita naselij, pretirana regulacija vodootokov ipd).

Vrste podnebij v Sloveniji

• Sredozemsko podnebje je omejeno na jugozahodno Slovenijo, od obale do visokih Dinarskih kraskih planot.Je najbolj toplo in milo podnebje v Sloveniji, saj vplivi morja blažijo zimski mraz in poletno vročino. Značilne so mile zime in največ sončnih dni v državi. Od pravega sredozemskega podnebja se loči po večji količini padavin in nižjimi temperaturami.

• Zmerno celinsko podnebje je značilno za večji del Slovenije. Povprečne temperature najhladnejšega meseca so nižje od 0ºC. Na vzhodnem delu tega podnebja se pojavlja že poletni višek padavin, ki je značilen za podnebje celinske Evrope. Zime so precej hladne, poletja precej vroča.

• Alpsko podnebje je značilno za alpska visokogorja,pripadajoče gorske doline in nekatere visoke Dinarske planote. Je najbolj ostro podnebje v državi. Temperature so čez vse leto nižje kot drugod. Istočasno so to območja z največ padavinami, ki v hladni polovici leta padejo praviloma v obliki snega.

 Skrajnosti slovenskega podnebja

• Najvišje izmerjene dejanske temperature v Sloveniji niso izmerili ob morju, ampak 5.7.1952 v Krskem(40,7 stopinj C). Prav tako najnižje temperature niso izmerili na Kredarici ampak 16.2.1956 ob temperaturnem obratu na dinarskem Babnem polju (-34,5 stopinj C)
• Poplave nastanejo zmeraj ob obilnem dezevju, ko tla zaradi namočenosti niso dovolj vpojna, vsa padavinska voda pa ne more odteči dovolj hitro. Tako je iz Zgornjega Posocja znan primer, ko so v enem samem dnevu namerili 423 mm padavin, kar je več, kot jih pade v osrednjem delu Spanije v povprečju celo leto.
• 9. maj pa je skrajni datum, ko se v Celjski kotlini pojavlja slana.
• Verjetno najdebelejšo toco pri nas pa so namerili leta 1824 na Dolenjskem ko naj bi zrna merila v obsegu 27 cm, tehtala pa so 323 g