|
Blejsko jezero
 Blejsko jezero je dolgo 2120 m, široko 1080 m, globoko 30 m, njegova površin pa znaša 1,47 km2 . Sprva je bila
z vodo zapolnjena celotna ledeniška kotanja, ki je sicer tektonsko zasnovana, nato pa jo je poglobil blejski jezik Bohinjskega
ledenika. Takrat je bila površina jezera dvakrat večja od današnje. Krčenje alpskih jezer je zakonitost,
Blejsko se tako počasi krči zaradi zasipavanja in erozijskega razdiranja jezerske kotanje. Privlačnost tipičnega
alpskega jezera na obrobju Julijskih Alp še povečuje Blejski otok s cerkvico, prav tako po tudi Blejski grad na
slikoviti visoki apniški skali, neposredno ob vzhodni jezerski obali.
Povprečna letna temperatura Blejskega jezera je 12 C, julijska temperatura pa se v povprečju povzpne na 21,5
C. Zato privlači številne kopalce, primerno pa je tudi za veslanje, vožnja z motornimi čolni pa je prepovedana.
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero, stisnjeno v ledeniški dolini med Voglom in
Pršivcem, je naše najgloblje in največje stalno naravno jezero s površino 3,18 km2 . Njegova največja
globina je 44,5 m, dolgo je 4,1 km in široko 1,2 km. Ledeniki so jezersko vdolbino obdali z venci morenskega materiala,
preko katerega se prebija glavni pritok Savica, ki se po slapu ter erozijskem naporu nekoliko odpočije v jezerski kotanji.
Bohinjsko jezero je najbolj napolnjeno z vodo v času majskega topljenja snega, februarja pa je njegovo vodno stanje najnižje.
Jezero je razmeroma hladno, saj znaša srednja letna temperatura površinske vode 8,5 C, srednja julijska pa je 17
C. Poleti je toplejša obrežna voda primerna za kopanje. Jezero nudi obilo možnosti za čolnarjenje in ostale,
varovalnemu režimu v Triglavskem narodnem parku primerne oblike vodne rekreacije, vključno z ribolovom. V jezeru živi pet vrst rib in sicer jezerska postrv, menek,
klen, pisanec in jezerska zlatovščica |
Cerkniško jezero
Cerkniško jezero, poplavljeno kraško polje
Cerkniško polje, prazno jezero
Cérkniško jézero leži v jugozahodni Sloveniji, v južnem delu Cerkniškega polja. Cerkniško jezero je presihajoče jezero s površino 26 km², ko je kraško polje poplavljeno - površina je lahko velika celo do 38 km². V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km in je največje jezero v Sloveniji. Največja globina jezera je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Štržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v večih smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri. Cerkniško jezero se napolne v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi. Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahen. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.
Šmartinsko jezero
Šmartinsko jezero je s površino 1,07 km² med največjimi umetnimi jezeri (zadrževalniki) v Sloveniji. Leži severno od Celja na poti proti Vojniku in je nastalo z zajezitvijo potoka Koprivnice, ki se pred celjskim naseljem Otok zlije v Savinjo, še prej pa jo napojita desna pritoka Sušnica in Ložnica, ter levi pritok Lahovški potok v naselju Spodnja Dobrova.
Koprivnica izvira v severozahodni smeri proti Dobrni in se spoji z jezerom v naselju Loče, kakor se tudi imenuje 16 m visoka nasuta zemeljska pregrada, zgrajena leta 1970. Z zajezitvijo so rešili stalno nevarnost poplavljanja reke Savinje za mesto Celje, poleg tega pa bi radi rešili tudi naraščajoče probleme oskrbe z vodo.
Jezero je dobilo ime po kraju Šmartno v Rožni dolini.
Jezero je pribljubljena izletniška točka. Ob jezeru je majhna čolnarna, ki poseduje dve jezerski ladji,
s katerimi se lahko obiskovalci jezera tudi popeljejo. Pozimi jezero večinoma zamrzne in se na njem na lastno odgovornost obiskovalci drsajo ali tekajo na smučeh. Na jezeru je razvito ribištvo. Poleti Plavalna zveza Slovenije organizira tudi tekmovanja v plavanju v sklopu triatlona.
Nekaj časa so organizirali tudi skoke v vodo s smučmi, saj sta na južnem delu proti Celju od leta 1997 nameščeni dve majhni skakalni napravi za ta namen, edini v državi. Tu lahko poleti vadijo akrobatski smučarji
in deskarji. Podoben objekt naj bi zgradili tudi na Adi Ciganliji na Savi pri Beogradu.
|
 |
|
|
|
|
|
Vode v Sloveniji
Slovenija - dežela večplastnega srečevanja, pahljačasto zasnovano vozlišče zemljepisne
različnosti in krajinske barvitosti. Svoje tisočere pokrajinske obraze si ogleduje v pestrih vodnih ogledalih. Snežinke
ali deževne kapljice kmalu zažuborijo v številnih izvirih rek in potokov, v spodnjih delih rečnih dolin,
da bi se končno kot mogočni vodni plazovi razlile v bližnjem Jadranu ali oddaljenem Črnem morju. In se
s pomočjo blagodejne sončne toplote kot vodni hlapi ponovno vrnile, ali pa morda nekje na drugem koščku
živega modrozelenega planeta začele krožno zasnovano, ponavljajoče, a nikoli popolnoma enako vodno potovanje,
v spiralno zasnovani evoluciji življenja Zemlje in njenih pokrajin. Slovenske vode so torej majhen vodni obroček
dolge verige planetarnega kroženja vode. Slovenija se lahko pohvali z več kot 26 000 km stalnih in hudourniških
vodotokov, okoli 6500 odkritimi kraškimi jamami, stotinami izvirov, slapov, sotesk z visokogorskimi in ravninskimi naravnimi
in umetnimi jezeri, z območji vodnooskrbno pomembne talne vode v nasutih dolinah, z morjem in s flišno morsko obalo.
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
Močivec
(NP Triglav, Dolina triglavskih jezer) | |
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
Ribniki
(Slovenska Bistrica, Makole) | |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
Umetno Jezerce
(Črnomelj, Krajinski park Lahinja, Črešnjevec pri Dragatušu) | |
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
